Kronična venska bolezen ni samo estetska težava

»Kronična venska bolezen je veliko let veljala zgolj za estetsko motnjo, šele v zadnjih letih vemo, da gre za resno kronično bolezen. Zadnje raziskave kažejo, da imajo pacienti z napredovalo obliko kronične venske bolezni tudi povečano tveganje za nekatera druga obolenja arterijskega sistema, infarkte in celo skrajšano življenjsko dobo,« je v pogovoru o kronični venski bolezni, ki jo bolje poznamo kot krčne žile, poudaril doc. dr. Mladen Gasparini, specialist splošne in žilne kirurgije iz Splošne bolnišnice Izola.

»Kronična venska bolezen poteka leta in leta ter zelo počasi prehaja iz stopnje v stopnjo, morda ravno zato bolnik pogosto ne opazi težav oziroma se nanje navadi. V prvi stopnji na nogah ni videti ničesar, bolnik čuti občutek teže v nogah, noge so utrujene, včasih srbijo, včasih so nemirne, zvečer se pojavijo krči. V naslednji stopnji se pokažejo drobne spremembe, pajkaste žilice, ki so prva faza te bolezni in se lahko počasi širijo, nastajajo mrežaste žile, nato pa pride do krčnih žil. Če te neustrezno zdravimo, se lahko pridruži oteklina spodnjih okončin, nato pa kožne spremembe, ki v primeru neustreznega ukrepanja lahko vodijo do razjede – to pa si seveda želimo vedno preprečiti,« je pojasnil dr. Gasparini.

Specialist splošne in žilne kirurgije doc. dr. Mladen Gasparini je v pogovoru z moderatorko Vanjo Badovinac poudaril, da imajo pacienti z napredovalo obliko kronične venske bolezni povečano tveganje za nekatera druga obolenja arterijskega sistema, infarkte in celo skrajšano življenjsko dobo. Foto: arhiv Aetas

Kdaj k zdravniku?

Kdaj torej nastopi trenutek, ko se zgodnejša stopnja bolezni spremeni v napredovalo, in kdaj je pravi čas za obisk zdravnika? »Kritična točka te bolezni, ki zahteva našo pozornost, je takrat, ko se krčnim žilam pridružijo težave, kot so utrujene ali srbeče noge ali določene spremembe na koži, ki trajajo dlje časa, večinoma v okolici gležnja. Recimo rdečkasto obarvana ali atrofična koža ali celo bela brazgotina – takrat vemo, da je bolezen napredovala in da moramo ukrepati, da preprečimo najhujše zaplete,« svetuje znani specialist splošne in žilne kirurgije, ki velikokrat oceni, da je pacient v ambulanto prišel prepozno.

Dodal je, da je obvezna preiskava v primeru naštetih težav ultrazvok, saj prinese podatke, ki opredeljujejo kronično vensko bolezen: »Danes si brez ultrazvoka ne moremo zamisliti zdravljenja kronične venske bolezni.«

Obisk zdravnika dr. Gasparini svetuje tudi v primeru otekanja nog, ki so sicer lahko simptom srčne, ledvično ali jetrne bolezni ali obolenja ščitnice – a če te bolezni izključimo, so lahko znak napredovale kronične venske bolezni.

Kdo lahko pričakuje krčne žile?

Kronično vensko bolezen – v javnosti bolje poznano kot krčne žile – ima po njegovih besedah približno polovica odrasle populacije. Eden od vzrokov za nastanek bolezni je dednost. »Če jo ima eden od staršev, jo lahko pričakujemo v 50 odstotkih primerov. Ženske so bolj nagnjene k nastanku krčnih žil, zaradi hormonov in predvsem nosečnosti. Ženska, ki ni nikoli rodila, ima zgolj 20-odstotno tveganje za nastanek krčnih žil; če je rodila do trikrat, se tveganje podvoji; če je rodila več kot trikrat, pa je tveganje 60-odstotno. Ostali dejavniki tveganja so še debelost, kajenje, dolgotrajno sedeče delo, delo v vročem okolju ter starost, saj se s starostjo število pacientov s kronično gensko boleznijo povečuje,« je razložil dr. Gasparini.

Kako si lahko pri krčnih žilah pomagamo sami? 

Kako si ob blažjih težavah lahko pomagamo sami? »Če nimamo večjih težav, kot so občutek težkih nog, pekoče ali tope bolečine, nemirne noge ali krči, ni nujno, da gremo k zdravniku, lahko si pomagamo sami. Eden od treh stebrov konservativnega zdravljenja je telesna aktivnost, ki poleg znižanja telesne teže blaži vnetje in srcu olajša črpanje krvi ter zmanjša pritisk v venah. Pomembna je tudi kompresijska terapija, bodisi elastične nogavice, povoji ali obloge; za večino oblik kronične venske bolezni je dovolj dokolenska nogavica. Stegenske nogavice svetujemo pacientom, ki imajo oteklino čez celo nogo, so bili operirani, imajo limfedem ali vnetje, ki sega na stegno,« je dejal specialist splošne in žilne kirurgije. Bolnikom s krčnimi žilami je odsvetoval sončenje, zelo blagodejna pa sta plavanje ali hoja v vodi – če bomo dovolj vztrajni, bomo po njegovih besedah že po enem tednu čutili lažje noge.

Tretji steber konservativnega zdravljenja so zdravila. »T. i. venoaktivna zdravila vplivajo na več dejavnikov krčnih žil, žal pa ne zmorejo preprečiti napredovanja bolezni. Torej lahko vplivajo samo na težave, ki jih bolezen povzroča – zmanjšajo vnetje in otekanje,« je povedal dr. Gasparini.

So drobne pajkaste žilice na koži krčne žile?

Dr. Gasparini je dejal, da so drobne pajkaste žilice moteče zgolj v estetskem smislu: »Načeloma so to benigne spremembe. Če pa so večje od treh milimetrov, so to že krčne žile. Če so povezane z drugimi težavami ali spremembami kože, takrat seveda sodijo k zdravniku, najprej k družinskemu zdravniku, ki pacienta pošlje k specialistu.«

Vsem, ki se soočajo s krčnimi žilami, je svetoval telesno aktivnost, ki zmanjšuje vnetje v telesu. »Nikakor ne pozabimo na ustrezno prehrano, v katero vključujmo živila, ki zmanjšujejo vnetje. Izkoristimo poletje za to, da gremo ven, smo telesno aktivni, plavamo, gremo v hribe in se družimo,« je pogovor zaključil dr. Gasparini.

Celoten pogovor najdete tukaj.

Pogovor omogoča: