Multipla skleroza: prvi znaki, ki jih ne smete prezreti

Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčnega sistema, ki lahko čez noč povsem spremeni življenje posameznika.

Bolezen se pogosto razvije tiho in postopoma – prvi znaki so lahko nejasni, spremenljivi in jih zato bolniki pogosto spregledajo ali pripišejo drugim vzrokom. Pravočasno prepoznavanje simptomov je ključno, saj zgodnje zdravljenje multiple skleroze pomembno vpliva na potek bolezni in kakovost življenja.

Kaj je multipla skleroza?

Multipla skleroza je avtoimunska vnetna bolezen, pri kateri imunski sistem napade mielin, zaščitni ovoj okoli živčnih celic v možganih, hrbtenjači in vidnem živcu. Natančen vzrok bolezni ni znan, najverjetneje gre za preplet genetskih in okoljskih dejavnikov.

Bolezen je pogostejša med mladimi odraslimi: najpogosteje se pojavi med 20. in 40. letom starosti – lahko pa tudi v otroštvu ali po 60. letu. Pogosteje prizadene ženske kot moške, med bolniki sta približno dve tretjini žensk in tretjina moških.

V Sloveniji živi približno 3500 ljudi z multiplo sklerozo.

Prvi znaki multiple skleroze

Multiplo sklerozo imenujemo tudi bolezen tisočerih obrazov, saj so težave bolnikov številčne in zelo raznolike. 

Najpogostejši zgodnji znaki multiple skleroze vključujejo:

• občutek mravljinčenja ali otopelosti v udih ali obrazu,

• motnje vida, kot sta meglen ali dvojni vid,

• težave z ravnotežjem in koordinacijo,

• nenavadna utrujenost,

• šibkost v okončinah,

• težave z govorom,

• težave z uriniranjem ali zaprtje.

Pomembno je vedeti, da se lahko prvi znaki bolezni pojavijo že dolgo pred postavitvijo diagnoze. Simptomi se lahko pojavijo nenadoma in nato izzvenijo in mine kar nekaj časa, preden se ponovno pojavijo.

Kdaj na zdravniški pregled?

Če opazite nenavadne ali ponavljajoče se nevrološke težave, kot so mravljinci, nenadna izguba vida, težave z gibanjem ali govorom, je nujno, da obiščete zdravnika. Posebno to velja, če težave trajajo več kot 24 ur ali se ponavljajo v razmaku vsaj enega meseca, saj to lahko kaže na t. i. zagon bolezni.

Za diagnozo multiple skleroze je ključen nevrološki pregled in skrbna analiza simptomov. Nevrolog mora ugotoviti znake okvare na vsaj dveh različnih mestih osrednjega živčevja in potrditi, da so se pojavili vsaj dva zagona nevroloških simptomov.

Kako poteka diagnostika?

Enostavnega testa za multiplo sklerozo ni. Poleg skrbne anamneze (to so podatki o bolniku, ki jih zdravnik pridobi s postavljanjem specifičnih vprašanj bolniku ali osebam, ki bolnika poznajo) je najbolj pomemben nevrološki pregled. 

Za lažjo postavitev diagnoze bolnika, pri katerem obstaja sum na multiplo sklerozo, navadno napotijo še na naslednje preiskave:

• magnetna resonanca (MR) osrednjega živčevja za prikaz poškodb mielina,

• analiza cerebrospinalne tekočine, v kateri plavajo možgani in hrbtenjača,

• nevrofiziološke preiskave (senzorični evocirani potenciali), s katerimi preiskujejo delovanje živčnih vlaken,

• splošne krvne preiskave, da se izključijo druge bolezni s podobnimi simptomi.

Nevrologi opozarjajo: zamujenega časa pri zdravljenju multiple skleroze ni mogoče nadoknaditi, saj zgodnje zdravljenje pozitivno vpliva na nadaljnji razvoj bolezni. Zato je pomembno, da se na prve znake odzovemo hitro in se ne zadovoljimo z razlago, da gre »samo za stres« ali čakamo, da bodo težave minile.

Življenje z diagnozo multipla skleroza

Bolnikom se ob postavitvi diagnoze multipla skleroza pogosto podre svet, posebno zato, ker so takrat običajno v najbolj aktivnem obdobju svojega življenja, sredi kariere ali družinskih načrtov. Sprašujejo se, kako bodo odslej živeli in delali.

A ko se soočijo z boleznijo, mnogi ugotovijo, da lahko z njo živijo polno in aktivno življenje: hodijo v službo, skrbijo za družino in se ukvarjajo z rekreacijo.

Čeprav se multipla skleroza izraža s številnimi simptomi, ni nujno, da vsi prizadenejo vse bolnike ali da jih spremljajo v vsakodnevnem življenju. Mnogi bolniki živijo povsem običajno vsakodnevno življenje in jih bolezen ne obremenjuje. Zdravniki celo svetujejo, naj ničesar drastično ne spreminjajo, še zlasti, če so pred diagnozo živeli zdravo in aktivno.

Napredek v zdravljenju

Razvoj zdravljenja je prav na področju multiple skleroze v zadnjih dvajsetih letih doživel izjemen napredek. Čeprav bolezen še vedno ni ozdravljiva, jo je danes mogoče dobro nadzorovati z različnimi vrstami zdravil. Ključ do uspeha pa ostaja zgodnje prepoznavanje in takojšnje ukrepanje.

Žal je še vedno splošno uveljavljeno podobo bolnika z multiplo sklerozo, ki hodi s pomočjo palice ali je priklenjen na invalidski voziček in je invalidsko upokojen. Vendar pa je danes vse pogostejša slika ljudi s to boleznijo, ki so funkcionalno povsem neodvisni, imajo družino, hodijo v službo ter se ukvarjajo z raznimi konjički in rekreacijo.

Pomemben del okrevanja in prilagajanja na življenje z boleznijo predstavljajo tudi centri za multiplo sklerozo, društva bolnikov in psihosocialna podpora.

Zaključek: poslušajte svoje telo

Multipla skleroza se pogosto začne tiho, z znaki, ki jih je lahko zlahka prezreti. Vendar je zgodnje ukrepanje ključnega pomena. Če opazite katerega od simptomov, opisanih v tem članku, ne odlašajte z obiskom zdravnika.

Zdravljenje te nevrološke bolezni je danes učinkovitejše kot kdaj koli prej, in življenje z multiplo sklerozo je lahko kakovostno in polno – a le, če bolezen prepoznamo in obvladujemo pravočasno.