Parkinsonova bolezen: simptomi, zdravljenje in življenje z boleznijo

Avtor: Sergeja Širca

Kaj je Parkinsonova bolezen?

Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča, degenerativna bolezen možganov, katere vzroka ne poznamo. Glavna značilnost te bolezni je propadanje živčnih celic v možganskem deblu, ki proizvajajo živčni prenašalec dopamin. Pomanjkanje dopamina vpliva na gibanje in številne druge funkcije možganov.

Parkinsonova bolezen je za Alzheimerjevo boleznijo druga najpogostejša nevro-degenerativna bolezen možganov.

Zgodnji znaki in simptomi Parkinsonove bolezni

Kako prepoznati Parkinsonovo bolezen? Simptomi Parkinsonove bolezni se običajno razvijajo in napredujejo počasi. Napredovanje bolezni se lahko precej razlikuje od bolnika do bolnika, a najbolj prepoznavna povezava je tresenje rok in Parkinson.

Zgodba bolnika s Parkinsonovo boleznijo se praviloma začne okoli 60. leta starosti. Zgodnji znaki Parkinsonove bolezni so težave z gibanjem, na primer tresavica v mirovanju, majhna pisava, počasnost gibov in okorelost. Najprej se pojavijo na eni strani telesa, nato se razširijo še na drugo stran.

Ljudje s Parkinsonovo boleznijo imajo poleg značilnih težav z gibanjem (motoričnih težav) še številne nemotorične težave, ki močno vplivajo na kakovost njihovega življenja.

Motorični simptomi Parkinsonove bolezni:

-          tremor (tresavica),

-          bradikineza (upočasnjenost gibov),

-          rigidnost (enakomerno zvišan mišični tonus oz. otrdelost mišic) in

-          motnje ravnotežja (nestabilnost in padci).

Nemotorični simptomi Parkinsonove bolezni:

-          depresija,

-          zaprtje,

-          težave s spanjem,

-          apatija,

-          izguba voha,

-          utrujenost,

-          težave s spominom in koncentracijo.

Vzroki in dejavniki tveganja

O razširjenosti Parkinsonove bolezni obstaja le malo zanesljivih podatkov, ve pa se, da prizadene vse etnične skupine. Pojavnost (število novih bolnikov na leto na 100.000 prebivalcev) znaša od 10 do 20 primerov na 100.000 prebivalcev. Razširjenost (število vseh bolnikov na 100.000 prebivalcev) pa na različnih območjih znaša od 31 do 328.

V Sloveniji je skoraj 11.000 ljudi, ki se zdravijo za Parkinsonovo boleznijo.

Starost kot najpogostejši dejavnik tveganja

Razširjenost Parkinsonove bolezni narašča s starostjo, posebno po 50. letu. V redkih primerih se razvije pred 50. letom. Razširjenost med starejšimi od 65 let ocenjujejo na 1,6 na 100 oseb. Verjetnost, da Evropejec zboli za to boleznijo možganov, je 2,4-odstotna. Zaradi staranja prebivalstva v naslednjih 20 letih pričakujemo bistveno povišanje števila ljudi s Parkinsonovo boleznijo.

Genetski in okoljski dejavniki

Pri moških se Parkinsonova bolezen razvije 1,5-krat pogosteje kot pri ženskah. Poleg tega imajo večje tveganje Kavkazijci, ljudje, ki živijo na podeželju, pijejo vodo iz vodnjakov, so izpostavljeni pesticidom, uživajo manj sadja in zelenjave, pijejo manj alkohola in kave ter manj kadijo.

Neposredno dedovanje Parkinsonove bolezni je zelo redko, le za 10 do 15 odstotkov primerov ocenjujejo, da so vsaj deloma genetsko pogojeni. Pri ostalih 85 do 90 odstotkih primerov vzrok za bolezen ni znan.

Obstaja hipoteza, v kateri nastopa predvsem pet skupin vzrokov za Parkinsonovo bolezen: staranje, genetski dejavniki, avtoimunske motnje, dejavniki okolja (okužbe, toksini) in kombinacije več mehanizmov.

Z leti Parkinsonova bolezen napreduje. Težave, povezane z boleznijo, se stopnjujejo in pojavljajo se nove, na primer motnje ravnotežja, zastoji pri hoji, težave z govorom in požiranjem.

Kako poteka diagnoza Parkinsonove bolezni?

Diagnozo Parkinsonove bolezni postavi nevrolog, na osnovi pogovora z bolnikom in kliničnega nevrološkega pregleda. Ker je bolezen tako celovita, zanjo trenutno ni na voljo nikakršnega preprostega diagnostičnega testa. Potrebna je klinična diagnoza, ki jo na osnovi kliničnega pregleda postavi strokovnjak. Specialistovo mnenje se zato poišče ob pojavu prvih simptomov, saj je takrat še dovolj časa, da se bolniku razloži diagnoza in predpišejo zdravila. Že na začetku se vključi tudi multidisciplinarni tim.

Napredovanje Parkinsonove bolezni

Sporočilo je nedvoumno: zgodnja diagnoza in ukrepanje sta stroškovno učinkovitejša tako za bolnika kot za celotno družbo, saj zgodnejša uvedba zdravljenja pomeni ugodnejši potek bolezni. Zdraviti začnejo, ko se pojavijo motnje gibanja. Z leti namreč Parkinsonova bolezen napreduje. Težave, povezane z boleznijo, se stopnjujejo in pojavljajo se nove, na primer motnje ravnotežja, zastoji pri hoji, težave z govorom in požiranjem.

Možnosti zdravljenja

Zdravljenje z zdravili

Parkinsonovo bolezen zdravijo z zdravili, ki nadomeščajo manjkajoči dopamin; v poznih fazah bolezni pri nekaterih bolnikih tudi z nevrokirurškim posegom.

V prvi fazi bolezni se nevrologi odločajo za zdravila, ki nadomeščajo manjkajoči živčni prenašalec dopamin in ugodno vplivajo na motorične znake, deloma tudi olajšajo nemotorične simptome. Pogosto uporabljajo kombinacijo več dopaminergičnih zdravil, pri mnogih bolnikih je potrebno poseči tudi po drugih zdravilih, na primer antidepresivih, zdravilih za zdravljenje demence, halucinacij, psihičnega nemira, omotic ... Vzporedno zdravijo nemotorično simptomatiko.

Z napredovanjem Parkinsonove bolezni se višajo odmerki zdravil, kar pogosto privede do zelo motečih neželenih učinkov, ki jih ni moč zadovoljivo zdraviti z zdravili. V takih primerih bolnikom uvajajo novejša kontinuirana dopaminergična zdravljenja, ki zdravilo enakomerno vnašajo v telo s pomočjo črpalk. To sta apomorfinska podkožna infuzija in infuzija levodope v gelu v tanko črevo.

Zdravljenje z operativnim posegom

Nekaterim bolnikom uvajajo tudi nevrokirurško zdravljenje z globoko možgansko stimulacijo.

V Sloveniji so bolnikom s Parkinsonovo boleznijo na voljo vsa tri oziroma štiri kontinuirana zdravljenja.

Bolnikom svetujejo spremembe življenjskega sloga, npr. več počitka in redno rekreacijo.

Čeprav je na voljo veliko zdravil za lajšanje simptomov Parkinsonove bolezni, nobeno od njih ne vpliva na sam potek bolezni v možganih.

Celostni pristop zdravljenja

Zaradi raznolike klinične slike pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo je nujno, da se z bolniki ukvarjajo strokovnjaki različnih strok in z različnimi znanji. Multidisciplinarni tim strokovnjakov, ki vsak s svojega zornega kota pomaga bolnikom s Parkinsonovo boleznijo in drugimi motnjami gibanja, sestavljajo nevrolog, specializirana diplomirana medicinska sestra, psihiater, psiholog, fizioterapevt, delovni terapevt, logoped, socialni delavec, po potrebi pa še nevrokirurg, anesteziolog, dietetik in gastroenterolog.

Če te obravnave ni od samega začetka, je kvaliteta življenja bolnikov slabša.

Viri:

-          spletna stran Društva Trepetlika: http://www.trepetlika.si/

-          Parkinson's Foundation: https://www.parkinson.org/