DRUGA PRILOŽNOST ZA ŽIVLJENJE: KAJ STORITI PO SRČNO-ŽILNEM DOGODKU?

Po ogledu zadnje spletne oddaje Zdravnik ob 18h z naslovom Druga priložnost za življenje – kaj storiti po srčno-žilnem dogodku smo enotnega mnenja: to je oddaja, ki bi si jo moral ogledati prav vsak. Gost oddaje prim. Matija Cevc, specialist interne medicine, je z moderatorko Vanjo Badovinac govoril o vzrokih za srčno-žilne dogodke, med katerimi so najpogostejši srčni infarkt, možganska kap in srčno popuščanje. Pojasnil je, na katere dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni lahko sami vplivamo.

Vloga holesterola kot dejavnika tveganja za pojav srčno-žilnih bolezni je ključna. »V Sloveniji ima kar od 60 do 65 odstotkov ljudi povišan LDL, slabi holesterol, a tega se jih zaveda samo tretjina,« je poudaril prim. Cevc. To so torej ljudje, ki imajo povišano stopnjo tveganja za srčno-žilni dogodek.

Dobra novica pa je, da kljub tako visokim številkam preventivni programi ozaveščanja o srčno-žilnih boleznih v Sloveniji delujejo. »V zadnjih 30 letih se je umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni znižala za več kot 50 odstotkov. Pri moških niso več prvi vzrok smrti – več jih umre zaradi rakavih obolenj in so te bolezni na drugem mestu. Pri ženskah pa žal ostajajo na vrhu,« je povedal priznani internist in dodal, da so srčno-žilne bolezni v Sloveniji vzrok za kar 36 odstotkov vseh smrti. Zaradi njih v Sloveniji vsako leto umre okoli 3.300 moških in 4.500 žensk. Razložil je tudi, da popularno mnenje o zaščiti zaradi ženskih hormonov drži le do menopavze: »Po začetku menopavze se razlika v ogroženosti med moškimi in ženskami postopoma znižuje in po približno 10 letih praktično izenači.«

Zdravnike danes zanima predvsem LDL, torej slabi holesterol. Ciljne vrednosti LDL pa se razlikujejo glede na stopnjo tveganja – osebe s pridruženimi kroničnimi boleznimi ali z že doživetim srčno žilnim dogodkom morajo imeti vrednosti »bistveno nižje, kot jih lahko dosežemo zgolj z dieto in gibanjem, zato so zdravila nujna«. Prim. Cevc opozarja, da v Sloveniji ugotavljajo slabo sodelovanje bolnikov, saj po uvedbi terapije polovica ljudi preneha jemati zdravila, denimo proti povišanima krvnemu tlaku ali holesterolu – in takrat se izvidi hitro poslabšajo.

Pogosto LDL zgolj s prehrano in gibanjem ne moremo znižati

Poudaril je pomen promocije zdravega življenjskega sloga za zniževanje dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. »Dejavniki, na katere lahko zelo učinkovito vplivamo s spremembo življenjskega sloga, so debelost, povišan krvni tlak in povišane maščobe v krvi. Ne smemo pa pozabiti še enega izredno pomembnega dejavnika, to je stres in iz tega izhajajoča nespečnost,« je dejal ter izpostavil pomen pravilnega jemanja zdravil, ki jih predpiše zdravnik. Prim. Cevc pa je dodal še, da imajo tudi ljudje, ki gojijo zdrav življenjski slog, lahko povečan LDL, ki ga zgolj z gibanjem in zdravo prehrano ne moremo znižati. Isto velja zaradi družinske obremenjenosti s povišanimi vrednostmi maščob v krvi. »To pri nas na srečo običajno ugotovimo že pri zelo majhnih otrocih in če imajo povišano stopnjo LDL, jim vpeljejo zdravila. Primerov družinske hiperlipidemije je v Sloveniji približno 1 na 300, kar je torej kar pogost pojav,« je povedal.

V zadnjih letih nas skrbi vse slabša gibalna kultura mladih, med katerimi je tudi vse več kadilcev. Prim. Cevc je poudaril, da se bo oboje kot težava izpostavilo v poznejši dobi njihovega življenja, saj imajo zaradi nezdravega življenjskega sloga večje tveganje za večjo telesno težo in povišan holesterol – torej večje tveganje za srčno žilne dogodke, zato analitiki za te generacije napovedujejo skrajšano življenjsko dobo.

Prim. Cevc vsem svetuje uravnoteženo prehrano, izpostavil je mediteransko prehrano, s katero dobimo vsa potrebna hranila, zato prehranska dopolnila po njegovih besedah niso potrebna. Dotaknil se je tudi uživanja alkohola: »Ne prepovedujemo alkohola, vendar ga tudi ne svetujemo. Enota alkohola dnevno naj sicer ne bi bila tako zelo škodljiva, hkrati pa je alkohol zelo kaloričen. Absolutno pa ga odsvetujemo ljudem s povišanimi vrednostmi trigliceridov.«

V zaključku oddaje je povedal, da je Slovenija ena vodilnih držav pri univerzalnem testiranju otrok na hiperlipidemijo, pa tudi preventivne programe v okviru referenčnih ambulant je pohvalil. »Vsak moški po 30. letu in vsaka ženska po 35. bi morala biti vsakih pet let testirana, da bi spremljali vrednosti holesterola, pa tudi krvnega tlaka in sladkorja v krvi,« je dejal in gledalce še povabil k sodelovanju pri preventivnih programih Društva za zdravje srce in ožilje, ki mu predseduje.

Celoten pogovor najdete tukaj.

Podpornik oddaje: