ANEMIJA – ko telesu zmanjka energije

Anemija je ena najpogostejših zdravstvenih težav na svetu, pogosto jo imenujemo kar slabokrvnost, kar je pravzaprav precej natančen opis: gre za stanje, ko v krvi primanjkuje hemoglobina oziroma rdečih krvnih celic, ki prenašajo kisik. Če kisika v tkiva ne pride dovolj, telo preprosto nima dovolj energije za normalno delovanje.

Kaj je anemija?

Zdravnik anemijo postavi, ko vrednosti hemoglobina padejo pod določeno mejo. Ta meja se pri odraslih moških razlikuje od meje pri ženskah, saj imajo moški naravno nekoliko višje vrednosti rdečih krvnih celic.

Normalna vrednost hemoglobina je pri odraslih ženskah med 120–150 g/l in pri odraslih moških med 130–170 g/l. V starosti so vrednosti nekoliko nižje. Pri otrocih pa so vrednosti hemoglobina odvisne od starosti.

Najpogostejši razlog za nastanek anemije je pomanjkanje železa, a vzrokov je lahko veliko več – od pomanjkanja vitamina B12 ali folne kisline, do kroničnih bolezni, krvavitev ali celo dednih motenj.

Anemija ni bolezen sama zase, temveč posledica neravnovesja v telesu. Zato je ob diagnozi vedno treba poiskati njen vzrok.

Vrste anemije

Čeprav večina ljudi pozna le t. i. slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa, poznamo več vrst anemije.

• Sideropenična anemija nastane zaradi pomanjkanja železa in je najpogostejša oblika pri ženskah in otrocih.

• Perniciozna anemija je posledica pomanjkanja vitamina B12, pogosto povezana z motnjami vsrkavanja v želodcu ali črevesju.

• Aplastična anemija: redka, a huda oblika, pri kateri kostni mozeg ne proizvaja dovolj krvnih celic.

• Hemolitična anemija: pri tej obliki se rdeče krvne celice razgrajujejo hitreje, kot jih telo lahko nadomešča.

• Anemija pri kroničnih boleznih: pojavlja se pri dolgotrajnih vnetjih, boleznih ledvic (prisluhnite oddaji Zdravnik ob 18h, v kateri smo govorili o kronični ledvični bolezni) ali avtoimunskih boleznih.

Najpogostejši simptomi anemije

Anemija se pogosto razvija počasi, zato je sprva skoraj neopazna. Simptomi se pokažejo šele, ko pomanjkanje postane večje. Med najpogostejše znake sodijo:

• stalna utrujenost in pomanjkanje energije,

• bledica kože in sluznic,

• hitro bitje srca ali težko dihanje pri naporu,

• glavoboli in omotica,

• lomljivi nohti, izpadanje las, suha koža,

• pri nekaterih ljudeh tudi nenavadne želje po uživanju ledu, zemlje ali škroba (t. i. pika).

  
  

Čeprav so ti znaki lahko povezani tudi z drugimi stanji, je pomembno, da ob dolgotrajnih težavah obiščemo zdravnika in opravimo krvne preiskave.

Kako postavimo diagnozo?

Osnova za diagnozo anemije je preprosta krvna slika. Ta pokaže vrednosti hemoglobina, število rdečih krvnih celic in njihov volumen. Pogosto zdravniki preverijo tudi zaloge železa (ferritin), vitamin B12, folno kislino in druge parametre.

V nekaterih primerih so potrebne dodatne preiskave, na primer endoskopski pregled prebavil pri sumu na skrite krvavitve. Pri otrocih in mladostnikih se običajno najprej preveri prehrana, pri starejših pa pogosteje iščemo kronične bolezni.

Pravočasna diagnostika je ključna, saj lahko odloži ali prepreči zaplete in omogoči hitro zdravljenje.

Zakaj pride do anemije?

Anemija je lahko posledica različnih dejavnikov.

• Pomanjkanje železa, do česar najpogosteje pride zaradi neustrezne prehrane, močnih menstrualnih krvavitev ali kroničnih krvavitev v prebavilih.

• Pomanjkanje vitamina B12 ali folne kisline: pogosto je pri starejših, vegetarijancih ali osebah z motnjami vsrkavanja v črevesju.

• Kronične bolezni, kot so vnetne črevesne bolezni, bolezni ledvic, rak ali avtoimunske bolezni. Pri obvladovanju kroničnih bolezni je izrednega pomena dobro sodelovanje bolnika pri zdravljenju, o čemer smo govorili v oddaji Zdravnik ob 18h z naslovom Zaupanje na recept.

• Dedne bolezni: na primer talasemija ali srpastocelična anemija.

• Izguba krvi: akutna ali kronična, zaradi poškodb, operacij ali notranjih krvavitev.

  
  

Razumevanje vzroka je ključno, saj se zdravljenje vedno prilagodi osnovnemu problemu.

Anemija pri ženskah

Ženske so zaradi menstrualnih krvavitev bolj izpostavljene pomanjkanju železa. Nosečnost je še en pomemben dejavnik, saj telo v tem obdobju potrebuje več železa za normalen razvoj ploda. Zato zdravniki nosečnicam pogosto svetujejo redne kontrole krvne slike in po potrebi dodajanje železa.

Poleg tega lahko dolgotrajne diete brez mesa ali stročnic povečajo tveganje za anemijo, zato je pomembno, da je prehrana raznolika in uravnotežena.

Kako zdravimo anemijo?

Zdravljenje anemije je odvisno od vzroka.

• Zdravljenje pomanjkanja železa z dodajanjem železa v obliki tablet ali sirupov, včasih tudi intravensko. Hkrati je pomembna prehrana, bogata z železom – rdeče meso, stročnice, temno listnata zelenjava, oreščki in polnozrnata žita.

• Zdravljenje pomanjkanja vitamina B12: nadomeščanje z injekcijami ali tabletami.

• Zdravljenje pomanjkanja folne kisline: dodatki v obliki tablet, priporočeni predvsem ženskam v rodni dobi.

• Zdravljenje kroničnih bolezni: zdravljenje osnovne bolezni, včasih pa tudi uporaba zdravil, ki spodbujajo tvorbo rdečih krvnih celic.

• Dedne oblike anemije: zahtevajo poseben pristop in pogosto tudi podporo specialistov hematologov.

  
  

Pomembno je poudariti, da samostojno jemanje dodatkov brez posveta z zdravnikom ni priporočljivo, saj lahko preveč železa škoduje.

Prehrana in življenjski slog pri anemiji

Prehrana je ključna pri preprečevanju in zdravljenju anemije. Nekaj nasvetov:

• Živila, bogata z železom: rdeče meso, jetra, stročnice, špinača, blitva, oreščki in polnozrnata žita.

• Vloga vitamina C pri vsrkavanju železa: vitamin C povečuje vsrkavanje železa iz rastlinskih virov. Dober primer je kozarec pomarančnega soka ali solata z limoninim sokom ob obroku.

• Dejavniki, ki zmanjšujejo vsrkavanje železa: kava, čaj in mlečni izdelki lahko zmanjšujejo vsrkavanje, zato jih je bolje zaužiti ločeno od glavnih obrokov.

Redna telesna aktivnost lahko pomaga izboljšati splošno počutje, a pri izraziti anemiji je treba biti previden – napor lahko poslabša simptome. Zdravnik običajno svetuje, kdaj se lahko bolnik vrne k rednim vadbam.

Vpliv na kakovost življenja

Anemija lahko vpliva na vsako področje življenja. Ljudje se pogosto pritožujejo, da nimajo dovolj energije za delo, družino ali šport. Pri otrocih se lahko pokaže kot težave pri koncentraciji in učenju, pri starejših pa povečuje tveganje za padce in bolezni srca.

Športniki so še posebej občutljivi na anemijo, saj pomanjkanje železa zmanjšuje vzdržljivost in moč. Zato v profesionalnem športu pogosto izvajajo redne preglede krvne slike.

Preprečevanje anemije

Anemijo lahko v mnogih primerih preprečimo:

• z uravnoteženo prehrano, bogato z železom,

• z rednim uživanjem sadja in zelenjave z vitaminom C,

• z izogibanjem pretiranemu pitju kave in čaja ob obrokih,

• z rednimi zdravstvenimi pregledi, zlasti pri ženskah, nosečnicah, otrocih in starejših.

Preventiva je še posebej pomembna, ker se anemija pogosto razvija počasi in neopazno.

Kdaj obiskati zdravnika?

Če simptomi, kot so dolgotrajna utrujenost, bledica, vrtoglavica ali nenavadne spremembe na nohtih in laseh, ne izginejo, je pravi čas za obisk zdravnika. Preprost krvni test bo hitro pokazal, ali gre za anemijo in kakšna je njena stopnja. Čim prej odkrijemo vzrok, tem bolj učinkovito jo lahko zdravimo.

Anemija ni nekaj, kar lahko ignoriramo

Čeprav se anemija na prvi pogled morda zdi nepomembna, lahko močno vpliva na kakovost življenja. Slabša telesno zmogljivost, koncentracijo in razpoloženje, hkrati pa povečuje tveganje za resnejše zaplete, če ostane neodkrita in nezdravljena.

Dobra novica je, da jo z rednimi pregledi, pravočasnim ukrepanjem in skrbjo za zdravo prehrano večinoma lahko uspešno zdravimo. Če imate občutek, da vaše telo “nima dovolj energije”, se splača narediti preprost korak – obiskati zdravnika in preveriti, ali je v ozadju morda anemija.