Uspeh zdravljenja je odvisen od zgodnjega odkritja

Avtor: Sergeja Širca

»Rak prostate najbolj ogroža starejše moške. Če bi živeli več kot 100 let, bi ga imel skoraj vsak moški. Na srečo ni tako agresiven kot nekateri drugi raki, saj ga lahko, če bolezen pravočasno odkrijemo, ozdravimo. Vsakokrat ko pride v ordinacijo bolnik z zelo napredovalo obliko raka prostate, mi je zelo žal, da si ni izmeril PSA pet let prej, saj bi mu v tem primeru bolezen lahko verjetno ozdravili,« je urolog doc. dr. Simon Hawlina s Kliničnega oddelka za urologijo UKC Ljubljana dejal v zadnji v nizu oddaj Zdravnik ob 18h, ki jih skupaj pripravljata medijska hiša Dnevnik in družba Aetas. 

Rak prostate je poleg kožnega najbolj pogost rak med moškimi, v Sloveniji na leto odkrijejo okoli 1600 bolnikov. Po podatkih Registra raka RS je v letu 2020 terjal življenje 460 moških. Presejanje oziroma iskanje te bolezni pri zdravih bolnikih brez simptomov v Sloveniji še ni zaživelo. »Smiselno bi bilo, da bi vsak moški po 50. letu dobil vabilo na merjenje hormona PSA, izvid te meritve pa bi nato ovrednotil strokovnjak in se po potrebi odločil za nadaljnjo diagnostiko za opredelitev tveganja, ali rak prostate bolnika življenjsko ogroža,« je pojasnil dr. Hawlina. Moškim svetuje, naj po 50. letu poskrbijo za reden pregled krvi na PSA – če ne gre drugače, naj ga opravijo samoplačniško.

Pri nas so na voljo vse možnosti zdravljenja

Način zdravljenja je odvisen od tipa in stopnje raka. Nižjerizičnih oblik v začetku ne zdravijo, ampak redno spremljajo te bolnike, ki živijo normalno in jih bolezen življenjsko ne ogroža. »Srednje- in višjerizične rake prostate pa zdravimo, način zdravljenja izbiramo zelo individualno. V zadnjem desetletju je znanost na tem področju zelo napredovala in bistveno izboljšala možnosti bolnikov. Vse najsodobnejše možnosti zdravljenja raka prostate so na voljo tudi v Sloveniji. Opravljamo tudi operacije raka prostate s pomočjo robotskega sistema, ki je optimalen poseg: ohrani zdrava tkiva, bolniki imajo po taki operaciji manj erektilnih motenj in inkontinence. Med operacijo izgubijo manj krvi, naslednji dan lahko gredo že domov in se tudi hitreje vrnejo na svoje delovno mesto. Lani smo opravili 350 takih operacij, letos jih bomo verjetno več kot 400. Potrebujemo še en tak sistem, da bomo lahko skrajšali čakalno dobo na operacijo, ki je trenutno od šest do osem mesecev,« je povedal dr. Hawlina. Opozoril je še, da imamo v Sloveniji veliko manj urologov, kot bi jih potrebovali, skrbi ga tudi odhajanje medicinskih sester, zaradi česar zapirajo sobe na urološkem oddelku.

Odgovore na številna vprašanja o raku prostate, katerih sta spregovorila dr. Hawlina in voditeljica oddaje Sergeja Širca, najdete v arhivu oddaj Zdravnik ob 18h na spletni strani www.zdravnikob18h.si ali na Dnevnikovem YouTube kanalu. Vabljeni k ogledu prejšnjih in spremljanju novih oddaj!