Zakaj nastanejo bolečine in kako jih pravočasno ter pravnilno obravnavati?
Avtor: Aetas
Bolečina v sklepih je ena najpogostejših težav, s katero se v življenju sreča skoraj vsak posameznik. Včasih se po večji obremenitvi pojavi neprijeten pritisk v kolenu, drugič se začnejo oglašati rama, kolk ali gleženj. Ko težave postanejo tako izrazite, da nas ovirajo pri vsakodnevnih opravilih, je čas za temeljit razmislek o zdravju našega gibalnega sistema. V novi epizodi oddaje Zdravnik ob 18h je o vzrokih za bolečine v sklepih, vlogi telesne teže in mišične moči ter pomenu prave diagnostike spregovoril dr. Iztok Pilih, dr. med., specialist kirurg in magister travmatologije ter vodja klinike Arthron, klinika za sklepe, hrbtenico in poškodbe.
»Največ bolnikov poišče strokovno pomoč zaradi bolečin v sklepih spodnjih okončin, predvsem v kolenih, gležnjih in kolkih. Ti sklepi so skozi vse življenje izpostavljeni velikim obremenitvam, med njimi pa je najbolj obremenjeno prav koleno,« je uvodoma poudaril dr. Pilih.
Ob bolečinah v sklepih najpogosteje govorimo o artrozi in artritisu. Artroza pomeni obrabo sklepnega hrustanca, ki se z leti ali obremenitvami začne mehčati ter luščiti, dokler povsem ne izgine in pride do neposrednega drgnjenja kosti ob kost. Artritis pa je vnetni proces v sklepu, ki ga spremljajo oteklina, rdečina, lokalno povišana temperatura in moteno delovanje sklepa. Ti dve stanji sta pogosto povezani, saj dolgotrajna obraba zelo hitro povzroči tudi sekundarno vnetje.
V pogovoru z dr. Pilihom smo razjasnili tudi nekaj najbolj ukoreninjenih zmot o gibanju in zdravju sklepov. Splošno prepričanje, da sta šport in vsakodnevni tek vedno dobra za sklepe, namreč ne drži povsem. Človeško telo je narejeno predvsem za hojo. Enostransko ukvarjanje s športi vodi v preobremenitev posameznih delov telesa, zato je za sklepe najboljša izbira raznolikost, kot je kombinacija hoje, kolesarjenja in plavanja.
Prav tako ne drži mit, da je obraba sklepov izključno bolezen starejše populacije. Artrozo zelo pogosto srečujemo pri mlajših in intenzivnih športnikih. Zaradi izjemnih in ponavljajočih se obremenitev imajo lahko nekateri profesionalni športniki pri štiridesetih letih sklepe v stanju, ki ustreza devetdesetletniku. Pomembno je opozoriti tudi, da bolečina med vadbo nikoli ni nekaj normalnega. Bolečina je aktivacija naravnega alarmnega sistema v telesu, ki opozarja na nastajanje škode, zato je nadaljevanje športne aktivnosti kljub bolečini izjemno škodljivo.
Za dolgoročno ohranjanje zdravih sklepov je ključnih nekaj preventivnih dejavnikov. Prvi med njimi je uravnavanje telesne teže, saj svoje kilograme nosimo neprekinjeno in že manjša izguba teže bistveno zmanjša obremenitev nosilnih sklepov. Pozorni moramo biti tudi na zgodnje opozorilne znake, kot je jutranja okorelost, ko so prvi koraki po zbujanju boleči, po nekaj minutah hoje pa bolečina popusti. Izogibati se velja sunkovitim obremenitvam, med katerimi izstopajo tek, skoki in predvsem hoja navzdol. Za stabilnost kolena pa je izjemno pomembno tudi pravilno delovanje obsklepnih mišic, predvsem štiriglave stegenske mišice, pri čemer je ključna njihova funkcionalnost in medsebojno ravnovesje, ne zgolj estetska masa.
Ob pojavu trajajočih težav dr. Pilih odsvetuje, da bolniki odidejo neposredno k fizioterapevtu brez predhodne zdravstvene obravnave. Prva postaja mora biti osebni zdravnik, ki na podlagi natančne anamneze opredeli izvor težav in določi ustrezno diagnostiko. Osebni zdravnik vas bo po potrebi napotil na rentgensko, ultrazvočno ali magnetno resonančno slikanje, ki velja za najboljšo izbiro za natančen prikaz sklepa in mehkih tkiv. Pravočasen obisk zdravnika je ključnega pomena, saj se tudi manjša poškodba ali neustrezno zdravljeno vnetje sčasoma lahko razvije v bistveno večjo okvaro.
